Kdo krade jutra in zakaj?

13939291_323200371351953_499934231938750275_nDobro jutro!

A ni jutro? No, potem je morda čas, da pokramljava o tem. 🙂
Čas je neobnovljiv vir. Vsak trenutek ga imamo manj. A jaz sem se ga naučila malce ukrasti. Krasti čas sama sebi, natančneje – krasti jutra, je najboljše, kar se mi je zgodilo v zadnjih letih.

Bloge, kot je tale, navdihujoče knjige, videoposnetke in vodene meditacije najraje doživljam/požiram/srkam v zgodnjih jutranjih urah. Takrat sva tukaj le sonce, ki se tihotapi izza hriba, in jaz. Nihče drug ni pomemben. Le jaz. (Na tem mestu čestitam sama sebi in vsem vam, ki ste to dojeli že pred mano.)

Otroka zbujam ob sedmih. Budilka mi zazvoni ob pet in osemnajst minut. Čudna ura, vem. In zgodnja. Ne boste verjeli, ampak zaspanka, kot sem bila jaz, razmišljam, da bi jo prestavila še malce proti peti. Še več časa bi rada ukradla zase. Toliko stvari je, ki bi jih rada počela čisto sama.

Takole se je začelo. Kot zaposlena mamica z divjim službenim urnikom, aktivnostmi čez cel dan in otrokoma, ki imata zaradi šestih let razlike vsak povsem svoje potrebe in želje, sem se rada pritoževala, da nisem nikdar sama. Želela sem malo samote, malo tišine, nekaj trenutkov, ko ne bo nihče spraševal, kje je njegova igrača in kaj bo za večerjo. Nekaj trenutkov za mojo najljubšo glasbo, knjigo, razgibavanje, za objemanje kavne skodelice v miru, zazrta v daljavo, misleča na nič. Mir. Ne glede na to, kako zelo obožujem svojo družino, sem si želela biti vsaj malce – SAMA. Ni se mi treba opravičevati za to, vsi starši natanko veste, o čem govorim.

Dolga leta (res mi ni jasno, zakaj je trajalo tako dolgo) sem zvečer ali:

  • zaspala pred televizorjem
  • gledala film, ki sem ga že gledala
  • gledala novice, zaradi katerih sem šla slabe volje spat
  • skrolala čez vsa družbena omrežja znova in znova
  • se utrujena trudila ostati budna za sicer zanimivo knjigo
  • ali pa pospravljala do onemoglosti

Ob neki knjigi (“Ena sama knjiga, človek ali misel ti lahko spremeni življenje!”) pa se mi je vendarle prižgala žarnica: zamenjaj preutrujene večere za sveža jutra. Še bolje – zjutraj sem končno čisto “sama doma” … moji trije polhi še spijo kot ubiti, le naša hišna mačka se smuka okoli mojih nog in prosi za hrano. Ok, ta kompromis še sprejmem. Nahranim jo in potem je tu … voilaaaa! … čas samo zame. Predvsem pa pravilo številka ena: nobenega pospravljanja, kuhanja in drugih gospodinjskih opravil.

In ko sem tole svojo jutranjo zgodbo razlagala svojim prijateljem, sem presenečena ugotovila, da sem mnoge inspirirala. Mnogi so začeli vstajati tudi sami. Ja, tudi moški so med njimi. In to mi je dalo idejo za druženje na tem blogu. Skozi svoje bloge vam zaupam, kaj delam ob jutrih in zakaj. Z vami delim lepe misli in dognanja, zaradi katerih boste zadovolnejši, srečnejši, bolj samozavestni, bolj dobri do drugih, skratka boljši vi. Ste za grajenje dobrih juter z mano? Saj pravijo, da se po jutru dan pozna. Dobri dnevi pa dajajo smisel našemu življenju.

Dobro jutro,
pravijo mi Natka